Keywords
fosilne najdbe
ptice
avifavna
pleistocen
paleookolje
How to Cite
Abstract
V članku prvič predstavljamo najdbe fosilnih ostankov ptic, nabranih med leti 1996 in 2002 na najdišču 1/II v kamnolomu Črni Kal v Slovenski Istri. Fosilni material obsega 94 kostnih ostankov ptic, ki jih je preliminarno določila Vesna Malez, njene določitve pa smo še dodatno pregledali in dopolnili. Skupno smo prepoznali 24 taksonov, od katerih je bilo 21 določenih do vrste natančno. Med najdbami prevladujejo pevke (Passeriformes), zlasti planinska vrana (Pyrrhocorax pyrrhocorax). Glede na habitatno preferenco vrstam odprtih habitatov pripada 61% vseh določenih primerkov (NISP), medtem ko je delež gozdnih vrst le 13%. Na podlagi vrstne sestave je v prispevku rekonstruirano takratno paleookolje na širšem območju črnokalskega najdišča 1/II. Ker gre za vrstno najbogatejše pleistocensko najdišče ptic na območju Slovenije, je objava seznama pomemben prispevek k poznavanju pleistocenske avifavne tega prostora.
References
Aguilar, J.P. & J. Michaux (2011): Pleistocene Edible dormice (Rodentia Mammalia) from Slovenia, and their relations to the present day Glis glis (Linnaeus 1766). Acta Carsologica, 40(2), 369-380.
Aguilar, J.P., J.Y. Crochet, K. Krivic, B. Maranda, J. Michaux, A. Mihevc, B. Sigé & S. Šebela (1998): Pleistocene small mammals from some karstic fillings of Slovenia – Preliminary results. Acta Carsologica, 27(2), 141-150.
Baales, M. (1992): Accumulations of Bones of Lagopus in Late Pleistocene Sediments. Are they Caused by Man or Animals?. Cranium, 9(1), 17-22.
Bochenski, Z.M. & A.E. Nekrasov (2001): The taphonomy of Sub-Atlantic bird remains from Bazhukovo III, Ural Mountains, Russia. Acta zoologica cracoviensia, 44(2), 93-106.
Bochenski, Z.M., T. Tomek, K. Wertz, M. Kaczanowska, J.K. Kozlowski & A. Sampson (2018): Who ate the birds: the taphonomy of Sarakenos Cave, Greece. Archaeol Anthropol Sci, 10, 1603-1615.
Brodar, M. (2009): Črni Kal. In Brodar M.: Stara kamena doba v Sloveniji. samozal., Ljubljana, pp. 123-131.
Brodar, S. (1958): Črni Kal, nova paleolitska postaja v Slovenskem primorju (Črni Kal, eine neue Paläolithstation im Küstengebiet Sloweniens). Razprave 4. razreda SAZU, 4, 271-363.
Cimerman, L. (2024): Spremembe v vrstni sestavi avifavne poznega pleistocena na območju Slovenije, Magistrsko delo, Ljubljana, 74 pp.
Cohen, A. & D. Serjeantson (1996): A manual for the identification of bird bones from archaeological sites, Archetype Publications, London, 115 pp.
Cramp, S., C.M. Perrins & D.J. Brooks (1994): The Birds of the Western Palearctic. Vol. 8: Crows to Finches, Oxford University Press, Oxford, 906 pp.
Demerdzhiev, D., Z. Boev, D. Dobrev, N. Terziev, N. Nedyalkov, S. Stoychev & T. Petrov (2022): Diet of Eastern Imperial Eagle (Aquila heliaca) in Bulgaria: composition, distribution and variation. Biodiversity Data Journal, 10.
Erbersdobler, K. (1968): Vergleichend morphologische Untersuchungen an Einzelknochen des postcranialen Skeletts in Mitteleuropa vorkommender mitelgroßer Hühnervögel, Inaugural-Dissertation, München, 92 pp.
Finlayson, C. (2011): Avian Survivors: the history and biogeography of Palearctic birds. T & AD Poyser, 304 pp.
Gonzalez, L.M. (2007): Origin and formation of the Spanish Imperial Eagle (Aquila adalberti). Journal of Ornithology, 149(2), 151-159.
Holm, S.R. & J.C. Svenning (2014): 180,00 Years of Climate Change in Europe: Avifaunal Responses and Vagitation Implications. PLoS ONE, 9(4), 1-14.
Jamnik, P., M. Križnar & M. Turk (2013): Novi podatki o paleolitskih in paleontoloških najdiščih v kamnolomih Črni Kal in Črnotiče nad Koprom. Arheološki vestnik, 64, 9-25.
Jamnik, P., B. Blažina, B. Toškan, S. Polak & D. Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah: ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. Annales, Ser. Hist. et Soc., 13(3), 367-390.
Jamnik, P., M. Križnar & B. Blažina (2022): Novi najdišči pleistocenske favne pod Kraškim robom. Smo končno našli tudi jamo Grotta dell‘Orso?. Annales, Ser. Hist. Nat., 32(2), 451-468.
Janžekovič, F., V. Malez & A. Velušček (2005): Najdbe ptičjih kosti s koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Arheološki vestnik, 56, 49-58.
Janžekovič, F., T. Zajc, S.V. Bavdek, Z. Golob & T. Klenovšek (2015): Prispevek k slovenski anatomski terminologiji: latinsko – slovenski, slovensko – latinski slovar ptičjih kosti. Acta Biologica Slovenica, 58(2), 77-92.
Križnar, M. & D. Preisinger (2017): Novo najdišče pleistocenske sesalske favne v kamnolomu pri Črnem Kalu (Primorska, Slovenija) ter problematika zaščite in ohranjanja najdišč v kamnolomih. Geologija, 60(1), 87-97.
Laroulandie, V. (2010): Alpine chough Pyrrhocorax graculus from Pleistocene sites between Pyrenees and Alps: Natural versus Cultural Assemblages. Groningen Archaeological Studies, 12, 219-232.
Lenardić, J.M., A.O. Sršen & S. Radović (2017): Quaternary fauna of the Eastern Adriatic (Croatia) with the special review on the Late Pleistocene sites. Quaternary International, 494, 130-151.
Lloveras, L., L. Garcia, J. Maroto, J. Soler & N. Soler (2018): The bird assemblage from the Middle Palaeolithic level I of Arbreda Cave: A taphonomic story. Journal of Archaeological Science, 21, 758-770.
Malez, V. (1995): Paleoornithological remains from some of the caves in Slovenia. Acta carsologica, 24, 369-376.
Malez, V. (1997): Fosilni avifaunski ostaci iz nekih špilja Slovenije. Geološki zbornik, 12, 216-223.
Malez, V. (2007): Fosilni ostanki avifavne iz Divjih bab I. In: Turk I. (ed.): Divje babe I.: paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, pp. 185-192.
Mihelič, T., P. Kmecl, K. Denac, U. Koce, A. Vrezec & D. Denac (2019): Atlas ptic Slovenije: popis gnezdilk 2002 – 2017. DOPPS, Ljubljana, 603 pp.
Mihevc, A. (2001): Speleogeneza Divaškega krasa. ZRC 27, 180 pp.
Mourer-Chauvire, C. (1993): The Pleistocene avifavnas of Europe. Archaeofauna, 2, 53-66.
Nunez-Lahuerta, C., A. Rodriguez-Hidalgo, S. Banuls-Cardona & J.I. Norales (2024): The fossil avian assemblage from Cova Foradda (Calafell, Spain) during the Late Pleistocene to Holocene transition. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology, 650, 112349.
Pavlovec, R. & V. Pohar (1997): The Črni Kal Quarry – An Example of Destroying Geotopes. Geologia Croatica, 50(2), 181-184.
Pohar, V. (1983): Poznoglacialna favna iz Lukenjske jame. Geologija, 26, 71-107.
Pohar, V. & P. Kralj (2002): Preservation of Pleistocene natural and cultural heritage in Potočka Zijalka, Križna jama and Črni Kal, Slovenia. 6th Internatiolnal Symposium on Cultural Heritage in Geosciences, Mining and Metallurgy, Book of abstracts, 239-242.
Polak, S., T. Hitij & D. Josipovič (2023): Zgodnejša ledena doba pri nas; nova odkritja katalog istoimenske razstave, Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski muzej Postojna, 65 pp.
Rakovec, I. (1958): Pleistocenski sesalci iz jame pri Črnem Kalu (The Pleistocene Mammalia from the cave Črni Kal in Northern Istria). Razprave 4. razreda SAZU, 4, 365-433.
Reitz, E.J. & E.S. Wing (2008): Zooarchaeology, Second Edition, Cambridge University Press, New York, 533 pp.
Rolando, A., C. Basso, N. Brunelli, M. Bocca & A. Laini (2023): The foraging ecology of yellow-billed and red-billed choughs changed between two climatically different years. Scientific Reports, 13.
Tomek, T. & Z.M. Bochenski (2000): The comparative osteology of European corvids (Aves: Corvidae), with key to the identification of their skeletal elements, Polska Akademia Nauk, Instytut Systematyki i Ewolucji Zwierzat, Krakow, 102 pp.
Tyrberg, T. (1998): Pleistocene birds of the Palearctic: a catalogue, Nuttall Ornithological Club, 27, 720 pp.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.