NEWCOMERS IN MARIBOR IN THE FIRST HALF OF THE EIGHTEENTH CENTURY IN THE MARRIAGE RECORDS OF THE PARISH OF ST JOHN THE BAPTIST

Keywords

Maribor
Štajerska
prišleki
migracije
poroka kot integracijski mehanizem
zgodnjenovoveška urbana demografija

How to Cite

Matjašič Friš, M. (2026). NEWCOMERS IN MARIBOR IN THE FIRST HALF OF THE EIGHTEENTH CENTURY IN THE MARRIAGE RECORDS OF THE PARISH OF ST JOHN THE BAPTIST. ACTA HISTRIAE, 33(2). Retrieved from https://zdjp.si/ojs/index.php/ah/article/view/182

Abstract

Prispevek obravnava vlogo prišlekov v Mariboru v prvi polovici 18. stoletja na osnovi analize poročnih vpisov v matične knjige župnije sv. Janeza Krstnika. Raziskanih je 203 porok, sklenjenih v letih 1700–1748, pri katerih je imel vsaj eden od zakoncev – prišlek, dokumentiran  izvor v župniji izven pretežno slovensko govorečih predelov Spodnje Štajerske. Po tej logiki smo kot prišleke obravnavali tudi tiste, ki so se rodili v nemško govorečih delih Štajerske. V raziskavo smo zajeli tudi posameznike, ki so že živeli v Mariboru, a je bilo njihovo zunanje poreklo posebej omenjeno v poročni matični knjigi. Obenem smo evidentirali tudi priseljence v mesto Maribor iz okoliških krajev Spodnje Štajerske. Raziskava, ki temelji na kvantitativni obdelavi poročnih registrov in izbranih študijah primerov, razkriva obseg, socialni profil ter poti oziroma strategije integracije teh prišlekov v mariborsko družbo. Ugotovitve kažejo, da je bil dotok novih prebivalcev prek porok pomemben za demografsko obnovo Maribora po opustošenju zaradi kuge v letih 1680–1682. Številni priseljenci so se v Maribor vključili tako, da so se poročili s hčerami ali vdovami domačih mojstrov in obrtnikov. S tem so si pridobili status meščana in cehovske pravice, ki bi jih sicer težko ali veliko počasneje dosegli. Poroka se je torej izkazala kot osrednji integracijski mehanizem – družbeno priznana pot, po kateri so se “tujci” spremenili v “notranje” člane mestne skupnosti. Tako so bili prišleki ključni pri zapolnjevanju delavnih mest v obrtnih delavnicah in pri gospodarskem oživljanju mesta. Sklepne ugotovitve poudarjajo, da je bilo vključevanje priseljencev v mariborsko mestno družbo v prvi polovici 18. stoletja zavestno in učinkovito – mestne oblasti in skupnost so “tujce” prek porok uspešno pretvarjale v trajne člane, kar je mestu omogočalo obnovo in razvoj. Študija tako osvetljuje pomen migracij in mobilnosti za urbano demografijo v zgodnjem novem veku ter dopolnjuje razumevanje integracijskih procesov v srednjeevropskih mestih.

Creative Commons License

This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.

Copyright (c) 2025 Mateja Matjašič Friš