NEWCOMERS IN MARIBOR IN THE FIRST HALF OF THE EIGHTEENTH CENTURY IN THE MARRIAGE RECORDS OF THE PARISH OF ST JOHN THE BAPTIST

Abstract

Prispevek obravnava vlogo prišlekov v Mariboru v prvi polovici 18. stoletja na osnovi analize poročnih vpisov v matične knjige župnije sv. Janeza Krstnika. Raziskanih je 203 porok, sklenjenih v letih 1700–1748, pri katerih je imel vsaj eden od zakoncev – prišlek, dokumentiran  izvor v župniji izven pretežno slovensko govorečih predelov Spodnje Štajerske. Po tej logiki smo kot prišleke obravnavali tudi tiste, ki so se rodili v nemško govorečih delih Štajerske. V raziskavo smo zajeli tudi posameznike, ki so že živeli v Mariboru, a je bilo njihovo zunanje poreklo posebej omenjeno v poročni matični knjigi. Obenem smo evidentirali tudi priseljence v mesto Maribor iz okoliških krajev Spodnje Štajerske. Raziskava, ki temelji na kvantitativni obdelavi poročnih registrov in izbranih študijah primerov, razkriva obseg, socialni profil ter poti oziroma strategije integracije teh prišlekov v mariborsko družbo. Ugotovitve kažejo, da je bil dotok novih prebivalcev prek porok pomemben za demografsko obnovo Maribora po opustošenju zaradi kuge v letih 1680–1682. Številni priseljenci so se v Maribor vključili tako, da so se poročili s hčerami ali vdovami domačih mojstrov in obrtnikov. S tem so si pridobili status meščana in cehovske pravice, ki bi jih sicer težko ali veliko počasneje dosegli. Poroka se je torej izkazala kot osrednji integracijski mehanizem – družbeno priznana pot, po kateri so se “tujci” spremenili v “notranje” člane mestne skupnosti. Tako so bili prišleki ključni pri zapolnjevanju delavnih mest v obrtnih delavnicah in pri gospodarskem oživljanju mesta. Sklepne ugotovitve poudarjajo, da je bilo vključevanje priseljencev v mariborsko mestno družbo v prvi polovici 18. stoletja zavestno in učinkovito – mestne oblasti in skupnost so “tujce” prek porok uspešno pretvarjale v trajne člane, kar je mestu omogočalo obnovo in razvoj. Študija tako osvetljuje pomen migracij in mobilnosti za urbano demografijo v zgodnjem novem veku ter dopolnjuje razumevanje integracijskih procesov v srednjeevropskih mestih.