Novice

Novice prva stran

MEDNARODNA KONFERENCA Facing Foreigners in Urban Early Modern Europe: Legislation, Deliberation, Practice

Posted on by Urednik 2

Obveščamo vas, da bo
od 27. do 29. novembra 2024
na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
potekala mednarodna konferenca z naslovom


Facing Foreigners in Urban Early Modern Europe: Legislation, Deliberation,Practice
(Soočanje s tujci v urbani zgodnje novoveški Evropi: zakonodaja, deliberacija, praksa),
ki jo organizirata
Oddelek za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
ter
Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.



Na konferenci bo sodelovalo 35 predavateljic in predavateljev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Poljske, Norveške, Finske, Črne gore, Albanije, Španije, Turčije, Romunije, Velike Britanije in ZDA, ki bodo obravnavali spremembe v definiciji tujstva ter običaje in zakonodajo od srednjega do zgodnjega novega veka; ekonomski, kulturni, demografski in politični pomen ter vlogo tujcev; razloge za njihovo priseljevanje in vrste njihove mobilnosti; kategorije tujcev; njihov socialni status in odnose z domačini glede na socio-politične razmere, odnose do politik vključevanja in izključevanja. O tej tematiki, s posebnim poudarkom na sodobnih migracijah v Evropo, bo več kot 100 udeležencev razpravljalo tudi na interdisciplinarno zasnovanih delavnicah, na katerih bodo primerjali različne prakse vključevanja, odnos večinske skupnosti do tujcev ter preobrazbe podobe tujca z zgodovinskega, sociološkega, politološkega in kulturološkega vidika.


Konferenca je odprta za splošno in akademsko javnost. Konference se lahko udeležite osebno ali na spletu.


Več o konferenci v priloženih programih v slovenskem in angleškem jeziku, ter v programu z izvlečki prispevkov govorcev.


 

 

Konferenca je del raziskovalne mreže COST Action CA22149 Research Network for Interdisciplinary Studies of Transhistorical Deliberative Democracy (CHANGECODE), ki jo financira Evropska unija, in raziskovalnega projekta J6-4603 Soočanje s tujci v mestih Zgornjega Jadrana na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Več ...

Call for papers for a special issue on The History of Mining: Economy, Society, Culture

Posted on by Urednik ZDJP
The high-impact journal Acta Histriae invites researchers from the fields of social sciences and
humanities to submit their papers, which will be published in 2025, as diamond open-access articles.
We welcome all papers presenting new findings on the topics addressed in this special issue.



 

This thematic issue of Acta Histriae aims to address legal, social, and economic aspects of
mining and mining regions: 1) How mining shaped societal structures and cultural practices; 2) what
kind of impact mining had on community development; 3) what was the role of immigration and how
it affected mining regions and towns; 4) how did cultural transfers reflect in mining regions; 5) what
are the opportunities for interdisciplinary research, such as sociology, social and cultural history,
archaeology, ethnography and literary history; 5) gender roles, especially the role of women and their
narratives; 6) perceptions in historical narratives.

Topics may include, but are not limited to:
i) the impact on societies, economies, and legal systems;
ii) societal structures and cultural practices;
iii) identity, labour relations and power dynamics;
iv) immigration;
v) interdisciplinary approaches;
vi) gender roles.

If you are interested to publish with us, please submit your abstracts (300 characters) by 01/12/2024 to
actahistriae.editor@zdjp.si with only ‘Mining History’ and your full name in the email subject.
The abstracts will first undergo editorial review and those accepted will be invited to be published
as journal papers, with the deadline being 01/06/2025. All accepted papers will undergo thorough
double-blind peer-review, therefore editorial acceptance and submission alone do not guarantee
publication. We accept papers in English, Italian, Slovenian, and most other South Slavic languages:
Bosniak, Croatian, Montenegrin, and Serbian (Latin script only).
Papers have to adhere to submission guidelines, see here.
Več ...

Tito. Sociološko-zgodovinska študija
978-961-6732-65-9

Študija v širšem historično-sociološkem kontekstu obravnava politično delo in funkcijo Josipa Broza – Tita. Od širše perspektive, ki zajema Titovo politično kulturo in avtoritarni režim, ki se je oblikoval v duhu časa, se perspektiva zoži na obdobje pred prevzemom oblasti (1937–1945) in s tem torej obdobje formacije njegove vladavine. V nadaljevanju je nato obravnavana njegova politična kultura, kar se nato nadgradi v razumevanje njegove nacionalne politike in nazadnje zunanje politike. Prav tako se avtor študije s kritičnim pristopom posveča izgradnji kulta osebnosti in Titovi karizmi, ki je privedla do iracionalnega odnosa do jugoslovanskega vodje, ki je bil povzdignjen v nezmotljivega posameznika, kar je ustvarilo iluzijo o njegovi vlogi odrešenika. Dalje avtor analizira odnos, ki so ga do Tita imeli jugoslovanski intelektualci, pri čemer so obravnavani glavni vzorci. Pričujoče delo se torej posveča zapostavljeni plati jugoslovanskega socializma: njegovi umeščenosti v dolgotrajne zgodovinske procese, pomenu Tita in temeljnim značilnostim politične kulture. V prvem planu torej niso dogodki, temveč procesi. Čeprav je Titova današnja podoba odvisna od prostora, kjer se interpretacija formira, študija dobro kaže na to, kako je ta podoba tudi časovno odvisna in se neprestano spreminja. Ne nazadnje je ta že precej različna od tiste iz leta 1998, ko je študija prvič izšla. Zato, kot ugotavlja tudi avtor, bo vsebina te knjige danes nujno drugače sprejeta v skupnosti in spominski kulturi nove generacije, za katere je Tito samo simbol preteklosti in nanj nimajo osebnih spominov. V slovenskem prostoru bo zato prav gotovo dobrodošel doprinos k dosedanjim objavam glede Titove zgodovine in biografije, saj ga razumeva v širšem družbenem kontekstu časa in prostora.
Več ...