STATUT
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ime društva je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper – Società storica del Litorale – Capodistria
Sedež društva je v Kopru, 6000 Koper, Garibaldijeva ulica 18.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi.
Društvo ima žig okrogle oblike z imenom društva ter emblemom.
Emblem društva ponazarja sonce.
2. člen
Društvo je prostovoljno, samostojno in neprofitno združenje in strokovna organizacija zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine, znanstvenikov, učiteljev in strokovnjakov tudi iz drugih znanstvenih panog ter drugih, ki združujejo svoje interese, delo in sredstva za delovanje na raziskovalnem, kulturnem in izobraževalnem področju.
Društvo deluje na celotnem ozemlju Republike Slovenije in se vključuje v mednarodne organizacije in projekte.
DEJAVNOST DRUŠTVA
3. člen
Društvena dejavnost je splošnega družbenega pomena in neprofitna. Deli se na pet organizacijsko vsebinskih sklopov (v oklepaju je navedenih nekaj temeljnih aktivnosti):
- Znanstveno-raziskovalna dejavnost
(prirejanje kongresov, predavanj, seminarjev, izletov, ekskurzij in raziskovalnih akcij, organizacija družabnih srečanj in raziskovalnih taborov, izdajanje in distribucija raznovrstnega propagandnega materiala, posredovanje znanstvene in strokovne literature in sredstev za delo, podpiranje strokovnega izobraževanja in znanstvenega delovanja svojih članov, pospeševanje raziskovanja zgodovine, zlasti specifičnosti zgodovine območja, na katerem deluje, preučevanje teorije stroke in družboslovja nasploh); - publicistična dejavnost
(urejanje in izdajanje društvenega glasila in drugih publikacij ter nosilcev zvoka in slike); - izobraževalna dejavnost
(organiziranje seminarjev, tečajev in drugih strokovnih srečanj, izobraževanje mladih, sodelovanje pri pripravi gradiv za potrebe izobraževanja, sodelovanje z učitelji zgodovine in pomoč pri pouku zgodovine in drugih družboslovnih predmetov, pomoč pri mladinskih raziskovalnih nalogah); - knjigarniška dejavnost
(neprofitna prodaja lastnih in sorodnih publikacij za izvajanje dejavnosti); - povezovalna dejavnost
(povezuje zgodovinarje, zainteresirane družboslovce, ljubitelje zgodovine ter druge znanstvenike in strokovnjake, daje pobude in se konkretno angažira pri zbiranju in ohranitvi zgodovinskih, arheoloških, umetnostnih, etnoloških in muzejskih predmetov, arhivskega gradiva in zgodovinskih obeležij, naravne in kulturne dediščine).
Društvo posamezno dejavnost razvija skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost (znanstveno-raziskovalna dejavnost, izobraževanje, kultura, publicistika).
Društvo na vseh področjih svojega delovanja sodeluje in se povezuje s sorodnimi organizacijami na nacionalni in mednarodni ravni.
Za uresničevanje svojih interesov se društvo kot član lahko vključuje v zveze društev ali zveze mednarodnih društev. Sklep o tem sprejme Občni zbor.
4. člen
Društvo ima lahko za opravljanje svoje dejavnosti premično in nepremično premoženje ter druga sredstva, s katerimi razpolaga v skladu z zakonom in tem statutom.
Delovanja društva je javno. O svojem delu obvešča svoje člane in širšo javnost. Za zagotovitev javnosti je odgovoren predsednik društva.
ČLANSTVO
5. člen
Član društva lahko postane vsak polnoleten občan ali tuj državljan pod enakimi pogoji na način, ki je določen s tem statutom.
Člani društva so v svojih pravicah in obveznostih enakopravni.
6. člen
Društvo ima redne in častne člane ter simpatizerje.
Redni član lahko postane, kdor vloži pisno pristopno izjavo, s katero se obveže izpolnjevati določila statuta in druge pravilnike društva.
Častni član lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj in napredek društva ali dejavnosti društva. Slovesno imenovanje opravi Občni zbor. Naziv častnega člana se lahko podeli tudi rednemu članu društva.
Simpatizerji so pravne osebe in posamezniki, ki gmotno podpirajo delovanje društva.
Pravice častnih članov društva so enake pravicam rednih članov. Častni člani so opravičeni plačevanja članarine.
7. člen
O sprejemu kandidata, ki je vložil pismeno pristopno izjavo na sedež društva odloča Izvršilni odbor (dalje: IO). IO lahko odkloni članstvo osebam, katerih ravnanje ni v skladu s statutom.
O odklonitvi članstva mora IO izdati v 45 dneh obrazložitev odklonitve s podukom. Zoper to odklonitev lahko kandidat v 30 dneh po prejemu vloži zahtevo, da o njegovem sprejemu odloča Občni zbor društva na prvem naslednjem zasedanju. Enako zahtevo lahko vloži kandidat, ki v treh mesecih ni prejel odgovora na prošnjo za včlanitev.
8. člen
Članstvo je nezdružljivo z uničevanjem naravne in kulturne dediščine ali dajanjem soglasij k takim posegom.
9. člen
Pravice in dolžnosti članov.
Pravice članov društva:
- spoštovati določbe statuta in drugih aktov ter odločitev društva;
- udeleževati se Občnega zbora društva in aktivno sodelovati pri drugih organih društva, dajati konstruktivne predloge, pripombe, pobude, kritike, pohvale, prošnje in pritožbe;
- voliti in biti izvoljen v organe društva;
- izvajati projekte s področij dejavnosti po 3. členu tega statuta pod okriljem društva;
- predlagati vsebinsko točko za sejo IO in prisostvovati sejam;
- zastopati interese društva, skrbeti za njegov ugled ter nositi društveni znak in društvena priznanja;
- uporabljati skupne dosežke in rezultate delovanja društva;
- informirati se o dejavnosti in poslovanju društva.
Dolžnosti članov društva:
- izpolnjevanje nalog društva v skladu s statutom in sklepi organov društva;
- redno plačevanje članarine.
10. člen
Članstvo v društvu preneha:
- z izstopom (pisno ali ustno izjavo podano IO),
- z izključitvijo s sklepom IO,
- s smrtjo,
- s črtanjem iz članstva, če član dve leti ne poravna članarine in članskih obveznosti, kljub opominu, in če grobo krši dolžnosti, naštete v 9. členu tega statuta, ali če zavestno ravna proti interesom in ciljem društva (odloča IO),
- s prenehanjem društva.
Črtani oziroma izključeni član ima pravico do pritožbe na Občni zbor, ki o zadevi dokončno odloča.
ORGANI DRUŠTVA
11. člen
OBČNI ZBOR DRUŠTVA
Najvišji organ društva je Občni zbor. Sestavljajo ga vsi člani društva.
Občni zbor se sklicuje vsaj enkrat letno, lahko je redni ali izredni. Skliče ga predsednik društva oziroma IO, tako da pismeno obvesti vse člane. Občni zbor je sklepčen, če so bili člani društva o sklicu in dnevnem redu Občnega zbora obveščeni vsaj 7 dni pred datumom zasedanja Občnega zbora in če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku ni navzočih več kot polovica članov, se začetek odloži za 30 minut, nakar občni zbor sklepa pravnoveljavno, če je navzočih vsaj 10% članov. Občni zbor sklepa z 51% glasov navzočih članov, o spremembi statuta pa s 66%. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se na samem zasedanju odloči, da je tajno.
IO je dolžan sklicati Občni zbor v 45 dneh, če to zahteva skupina članov. Zahtevo mora podpisati vsaj 10% članov. Če IO tega ne stori, po predpisanem roku lahko skliče Občni zbor skupina članov neposredno po istem postopku. Izredni Občni zbor lahko odloča le o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.
O delu in sklepih Občnega zbora se vodi zapisnik, ki se hrani v društvenem arhivu. Delovno predsedstvo, zapisnikarja in overitelja zapisnika izvoli Občni zbor.
Naloge in pristojnosti Občnega zbora:
- sprejema statut in spremembe ter dopolnila k statutu;
- odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi organizacijami;
- voli člane temeljnih organov, razen kadar ni s tem statutom določeno drugače;
- sprejema letno finančno poročilo in proračun ter programe dela;
- sprejema letno poročilo nadzornega odbora;
- odloča o pritožbah zoper odločitve IO, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
- odloča o višini članarine;
- dodeluje častno članstvo;
- odloča o prenehanju društva;
- na predlog IO sprejema obče pomembne odločitve in stališča.
12. člen
TEMELJNI ORGANI DRUŠTVA
Temeljni organi društva so:
- izvršilni odbor,
- predsednik,
- podpredsednik,
- tajnik,
- blagajnik,
- nadzorni odbor,
- disciplinska komisija,
- glavni in odgovorni urednik.
Mandat vseh temeljnih organov društva traja 4 leta. Če ni s tem statutom drugače določeno, voli člane temeljnih organov Občni zbor. Člane temeljnih organov, ki jih voli Občni zbor, predlaga IO ali skupina vsaj 10% članov društva, ki mora kandidaturo podpreti s podpisi.
Če člani temeljnih organov delujejo proti interesom društva ali če so neaktivni, jih z izjemo članov nadzornega odbora z dvotretjinsko večino razrešuje Občni zbor društva.
Ob prenehanju vodstvenih funkcij v temeljnih organih, IO izvoli za obdobje do naslednjega Občnega zbora vršilce dolžnosti.
Temeljni organi medsebojno usklajujejo svoje delo in se po potrebi povezujejo. Za svoje delo odgovarjajo Občnemu zboru.
IZVRŠILNI ODBOR
Izvršilni odbor (IO) je za Občnim zborom najvišji organ društva, ki med dvema Občnima zboroma upravlja društvo. Njemu so, razen v strokovnih zadevah, podrejeni vsi ostali temeljni in delovni organi društva razen nadzornega odbora in disciplinske komisije.
Poleg nalog upravljanja društva, IO operativno vodi delo na področju raziskovalne in organizacijske dejavnosti društva.
IO sestavljajo najmanj 3 redni člani, po funkciji pa še predsednik, tajnik in blagajnik.
IO deluje in odloča na svojih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik. Seja IO je sklepčna, če je prisotna vsaj polovica članov. IO sklepa z 51% glasov prisotnih članov, v primeru neodločenega izida glasovanja pa prevlada predsednikov glas. Točko na dnevni red seje IO lahko predlaga vsak član društva in IO je dolžan o njej razpravljati. Seje IO so odprte za vse člane društva.
Naloge IO:
- na področju upravljanja društva:
- v okviru določil statuta in programa dela sprejema cilje delovanja društva;
- pripravlja načrt dela društva in nadzira njegovo uresničevanje;
- sprejema pravilnike in poslovnike o svojem delu ter IO podrejenih organov;
- Občnemu zboru predlaga v izvolitev člane temeljnih organov društva;
- Občnemu zboru predlaga amandmaje k statutu;
- Občnemu zboru poroča o delu društva;
- Občnemu zboru predloži letno finančno poročilo in proračun za prihodnje leto;
- daje soglasja k ustanavljanju delovnih organov ter k društvenim akcijam in projektom na raziskovalnem področju;
- nadzira delo šolske sekcije;
- odloča o finančnem poslovanju društva;
- odloča o pritožbah članov.
- na področju splošne in organizacijske dejavnosti:
- ustanavlja in ukinja delovne organe društva in imenuje ter razrešuje njihove člane;
- potrjuje in pripravlja društvene akcije in imenuje njihove koordinatorje;
- nadzira delo društvenih organov in društvenih akcij.
PREDSEDNIK DRUŠTVA
Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva.
Naloge in pristojnosti predsednika društva so:
- odgovarja za zakonito poslovanje društva in njegovih organov;
- predstavlja društvo in zanj podpisuje pomembnejše dokumente;
- organizira in vodi Občni zbor;
- odgovarja za idejno in programsko zasnovo društvenega delovanja.
PODPREDSEDNIK DRUŠTVA
Podpredsednik v primeru predsednikove odsotnosti prevzame njegove naloge.
TAJNIK DRUŠTVA
Tajnik organizacijsko in administrativno vodi delo društva. Je zakoniti zastopnik društva. Njegove naloge so:
- pripravlja, sklicuje in vodi seje IO;
- koordinira stike z drugimi organizacijami;
- vodi društveni arhiv in korespondenco;
- podpisuje manj pomembne in tekoče zadeve;
- vodi evidenco članstva.
BLAGAJNIK DRUŠTVA
Naloge blagajnika so:
- izvaja in nadzira finančno poslovanje društva in skrbi za njegovo korektnost;
- skrbi za ažurnost pravilnika o finančnem poslovanju;
- izdela letno finančno poročilo;
- na sejah IO redno poroča o finančnih zadevah.
V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik blagajnika, ki ga imenuje IO na prvi seji po volilnem Občnemu zboru.
Predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik za svoje delo odgovarjajo IO.
NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana. Nadzorni odbor ima pravico vpogleda v arhive in dokumente vseh društvenih organov. Odgovoren je edinole Občnemu zboru, za katerega pripravlja poročilo v skladu s svojimi nalogami. Nadzorni odbor je sklepčen v polni sestavi in soglasno sprejema veljavne odločitve.
Temeljna funkcija nadzornega odbora:
- nadzira skladnost dela temeljnih organov društva in finančnega poslovanja društva s tem statutom in z interesi društva.
Nadzorni odbor v svoji nadzorni funkciji nima izvršilne moči, pač pa je dolžan na vsakem Občnem zboru poročati o svojih ugotovitvah.
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Disciplinska komisija je sklepčna v polni sestavi in soglasno sprejema veljavne odločitve.
Disciplinska komisija:
- razsoja v sporih med člani in med člani in društvenimi organi (funkcija častnega razsodišča);
- odloča o discipliniranju in izključitvi članov iz društva (funkcija disciplinskega razsodišča).
Disciplinska komisija je odgovorna le Občnemu zboru, za katerega pripravlja poročilo v skladu s svojimi nalogami.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
Dolžnosti in pravice glavnega in odgovornega urednika ureja poseben pravilnik.
13. člen
DELOVNI ORGANI DRUŠTVA
Delovne organe ustanavljata Občni zbor in Izvršilni odbor. K ustanovitvi delovnega organa in k njegovem pravilniku daje soglasje IO.
Delovni organi društva so predvsem:
- uredniški odbor,
- šolska sekcija,
- koordinatorji akcij,
- druga delovna telesa in skupine.
UREDNIŠKI ODBOR
Uredniški odbor oblikuje in vodi uredniško politiko publicistične dejavnosti društva. Sprejema uredniški program društvene revije in drugih publikacij. Uredniški odbor je lahko sestavljen tudi iz nečlanov društva. Podrobnejše opredelitve delovanja uredniškega odbora ureja poseben pravilnik.
Uredniški odbor potrdi IO. Mandat članov odbora traja štiri leta.
ŠOLSKA SEKCIJA
Naloga in pristojnost šolske sekcije je operativno vodenje dela na področju izobraževanja. V njeni pristojnosti je odločanje o vseh zadevah s področja izobraževanja, razen o tistih, ki so s tem statutom pridržane IO. Delo sekcije vodi vodja sekcije. Sekcijo sestavljajo še najmanj en član, ki ga na predlog vodje sekcije imenuje IO.
Naloge šolske sekcije so:
- načrtuje in vodi delo na izobraževalnem področju;
- načrtuje ustanavljanje delovnih organov in društvenih akcij na področju izobraževanja, jih predlaga IO v potrditev in imenuje njihove člane in koordinatorje;
- nadzoruje delo delovnih organov na področju izobraževanja.
SREDSTVA DRUŠTVA
14. člen
Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s članarino,
- iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
- z darili in volili,
- s prispevki donatorjev,
- iz javnih sredstev,
- iz drugih virov.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
15. člen
Društvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost v obsegu, ki je potreben za doseganje namenov in nalog društva skladno s 3. členom statuta.
Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti z društvenimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
16. člen
Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so vpisane v inventarne knjige. Z društvenim premoženjem upravlja IO.
Do vsote, ki jo določi IO, lahko razpolaga predsednik društva in po njegovem pooblastilu tudi tajnik društva.
17. člen
Finančno poslovanje društva vodi blagajnik po pravilih o materialno finančnem poslovanju. Društvo posluje preko žiro računa. O finančnem poslovanju v skladu s proračunom odloča IO.
Denarna sredstva društva vodi blagajnik v blagajniški knjigi. Blagajnik poroča o finančnem poslovanju izvršnemu odboru. Delo blagajnika je javno.
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.
Podrobneje določa finančno poslovanje pravilnik o finančnem poslovanju, ki ga sprejme IO in v katerem se določi tudi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem poslovanju društva.
18. člen
Za pomoč pri blagajniških in računovodskih poslih lahko društvo najame zunanjega strokovnega sodelavca proti ustreznemu plačilu po pogodbi.
KONČNE DOLOČBE
19. člen
Društvo preneha:
- s sklepom Občnega zbora društva z dvotretjinsko večino vseh članov,
- po zakonu.
V odločbi o prenehanju društva se odloči tudi o usodi njegovega premoženja. Društveno premoženje se prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
20. člen
Ta statut je bil sprejet 13.11.1998 na Občnem zboru Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Koper – Società storica del Litorale – Capodistria.
V veljavo stopi, ko ga potrdi pristojni organ z vpisom v register društev.
V Kopru, dne 13. novembra 1998